Vpogled v bistvo bolečin nam dajejo boleči udje, ki že dolgo ne obstajajo več. Po amputaciji obeh nog do kolen bolnik npr. zelo trpi zaradi motenj prekrvitve prstov na nogah in te bolečine ne vrtajo in trgajo nekje v glavi, ampak natančno tam, kjer so bili nekoč prsti. Prizadeti imajo vtis, da so njihova stopala v preozkih čevljih ali kot da so s stopali močno udarili ob stol ali nogo mize. Takšne fantomske bolečine – natančneje rečeno bolečine fantomskih udov – trajajo pogosto leto dni. Včasih obstajajo celo več kot desetletje, ne da bi zdravniku pripisali kakšne napake.
Obstaja nekaj povezav, s katerimi lahko razložimo takšne bolečine. Kolikor bolj je bolnik trpel pred operacijo, toliko večja je verjetnost, da se pojavijo fantomske bolečine. Te so podobne izvornim bolečinam v tolikšni meri, da jih lahko z njimi zamenjamo. Nekateri bolniki imajo neke vrste sprožilec za takšne težave. Včasih je to določena točka na telesu. Takoj ko se je dotaknemo, se pojavijo bolečine. Štartni strel fantomskih bolečin je lahko tudi napenjanje, katerekoli bolečine, tiščanje v želodcu ali koliki.
Prizadetemu jih je skoraj vedno nerodno priznati iz strahu, da bi ga imeli za psihično bolnega. Fantomske bolečine kažejo, kako blizu sta predstava in sprožitev bolečine, sta konkretna izkušnja. Bilo bi absurdno, če bi hoteli pacienta prepričati, da si vse le izmišlja, da ne more imeti nikakršne bolečine.
Intenzivnost bolečine je vedno povezana z duševnim stanjem človeka. Ni slučaj, da govorimo o psihičnih, duševnih bolečinah, čeprav ob hudih obremenitvah in izgubah ne trpimo nobenih fizičnih bolečin. Vsaj ne trenutno. Očitno pa je prastaro izkustvo, da eno neposredno sledi drugemu. Uravnovešenost, veselja in sreča na eni strani in pobitost, strah in depresivnost na drugi ne vplivajo le na krvni obtok, na delovanje želodca, črevesja, ledvic, mehurja – verjetno učinkujejo še bolj direktno na nastajanje drog v možganih. Te droge, po kemični strukutri, sorodne z mamili, kot sta morfij in opij, so nenazadnje odgovorne za to, da smo srečni in zadovoljni, da se počutimo dobro ali slabo in morda celo da nas mučijo bolečine. Prednost telesu lastnih drog – imenujemo jih endorfini - je v tem, da nas ne naredijo odvisne. V kri pridejo in postanejo učinkovite samo takrat, kadar jih telo zahteva. Telo potrebuje vzburjenje, pozitivnost, lepoto, da jih izloči. Ostati mora sposobno, da sprejme takšne dražljaje, torej da se veseli lepega in dobrega. Samo tedaj deluje samopreskrba in telo ne potrebuje nobene stvari od zunaj, Kdor se lahko razveseli ob pogledu na rožico, postane notranje srečen.
Kdor doživi veliko veselja, postane manj dovzeten za bolečine.
Vendar je to spet samo ena stran. Poleg tega obstajajo motnje, ki vplivajo na živčni sistem kot kratek stik. Tedaj se sproži alarm, pa čeprav ga ni nihče sprožil. Nesmiselno bi bilo, da bi prizadetemu očitali, da se ne veseli zadosti.
Fantomskih bolečin ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi proti bolečinam. Potrebujejo intenzivno nego pri zdravniku. Resnično dobre rezultate prinese akupunktura tedaj, ko gre za navedeni kratek stik v živčnem sistemu, ko je torej energijski tok v telesu prekinjen ali poteka napačno in je tako nekje zastoj, drugje pa nezadostna oskrba.
Nevralna terapija
Naključje je pripeljalo do odkritja tako imenovanega sekundnega fenomena. Zdravnik dr. Ferdinand Huneke je dal svoji sestri, ki je trpela zaradi hudih migrenskih napadov, injekcijo, v kateri je bilo po pomoti sredstvo za lokalno anestezijo Procain. Tedaj, v letu 1925, se je zgodilo to, kar je od tedaj doživelo že sto tisoče pacientov z bolečinami: kot po čudežu so bolečine nenadoma izginile in to v sekundi.
Spontana ozdravitev ni bila medicinski čudež, ampak senzacionalno odkritje. Brata Ferdinand in Walter Huneke sta ga izpeljala dalje in pri tem našla utemeljitev, ki velja še danes: bolečine nastanejo pri pomanjkanju ali zastoju energije, torej vedno ko je kjer koli v telesu zaradi ovir zaustavljen naravni energetski tok in je zaradi tega moteno energetsko ravnovesje.
Ovire, ki lahko zaustavijo energetski tok, so predvsem brazgotine, gnojna žarišča, razbrazdani in z bakterijskimi strupi napolnjeni mandeljni, zraščenosti in odpadna skladišča telesa. Če uspe zamašitev sprostiti tako, da lahko energija spet teče, so bolečine odpravljene. Z injekcijo pod brazgotino ali v mandelj lahko blokado dejansko sprostimo. To je bilo že več kot tisočkrat dokazano.
Čudež sekundnega fenomena ne uspe vedno, predvsem tedaj ne, ko je zdravnik mogoče sprostil en zastoj, ostal pa je drugi. Očitna brazgotina ni vedno tudi energetska ovira. Včasih postane iskanje motenega polja pravo detektivsko delo, pri katerem je zdravnik ali zdravilec zelo odvisen od pomoči pacienta. Za oviro je dovolj brazgotina, ki je komaj še vidna in že dolgo pozabljena. Pogosto obstaja že desetletja, tako da nam ne pride na misel, da bi bile lahko trenutne težave z njo v kakršni koli povezavi predvsem zato, ker se bolečine nikakor ne pojavljajo vedno na mestu motenega polja. Izsledimo jih lahko še daleč stran.
Brata Huneke tedaj nečesa še nista vedela: to, kar sta naredila z injekcijo, je bilo v bistvu popolnoma enako kot to, kar poskuša akupunktura že tisočletja z vbodi z iglami v posebne energetske točke vzdolž tako imenovanih meridianov. Nevralna terapija in akupunktura se vzajemno podpirata. Obe se tudi uporabljata na istih področjih: za prekinitev bolečine, posebej pri migreni in trigeminalni nevralgiji; ublažitev bolečin v hrbtu, pri išiasu in različnih krčih.
Nevralna terapija kot metoda zdravljenja zahteva izkušenega zdravnika. Priporočljivo je, da si pred zdravljenjem priskrbimo ustrezne informacije, da bomo zagotovo našli strokovnjaka.
Kadar se tako imenovana šolska medicina upira priznati nevralno terapijo kot učinkovito metodo zdravljenja, je to iz istega vzroka kot pri zavrnitvi zdravilnih zelišč: z modernimi naravoslovnimi metodami se njihovih zdravilnih učinkov ne da utemeljiti. Bolečine so nekaj subjektivno občutenega in nenazadnje niso merljive. Kdor se po mesečnem in pogosto večletnem trpljenju v sekundi znebi bolečin, ne vprašuje po znanstvenem dokazu. Hvaležen je, da smo mu pomagali. Pri nevralni terapiji se sicer danes ne uporablja več samo Procain. Mnogi zdravniki vbrizgavajo homeopatska zdravila in pri tem dosežejo enak pozitiven učinek.
